Adsorpcija je pojav, ko se snov (plin, tekočina ali trdna snov) veže na površino druge snovi (pri absorpciji snov prodre v globino druge snovi). Vezi med snovjo, ki se veže na površino, so lahko fizikalne ali kemijske. Pri fizikalnih silah gre za privlak med dipoli (delci morajo biti polarni, da se vežejo med sabo z elektrostatskimi silami), medtem kot se pri kemijski adsorpciji vežejo snovi na površino s kemijskimi vezmi.
Način delovanja adsorpcijskega sušilnika
Vlažen zrak iz okolice (procesni zrak) se vsesa prek ventilatorja in spelje skozi adsorpcijsko kolo. Motor poskrbi za neprestano, počasno vrtenje adsorpcijskega kolesa, približno 5–30 obratov na uro. Sušilni sektor se neprestano prepihava z zračnim tokom, ki ga suši.
Vsebovana vodna para se adsorbira skoraj v celoti. S tem se vodna para, ki se je adsorbirala na kolo, znova odstrani, in spelje na prosto s tokom vlažnega zraka.
Proces adsorpcije je mogoče ponavljati praktično neomejeno, ne da bi se pri tem zmanjšala učinkovitost adsorpcijskega sredstva.